Stanovanjske razmere v Evropi leta 2025

Nekaj ​​več kot polovica prebivalstva EU živi v hiši

Porazdelitev prebivalstva glede na vrsto stanovanja (hiša, stanovanje ali drugo) se med državami EU razlikuje. Razlikuje se tudi glede na to, ali živite v mestu, predmestju ali na podeželju.

V EU je leta 2024 51 % prebivalstva živelo v hiši, 48 % pa v stanovanju (1 % pa v drugih nastanitvah, kot so hišne čolne in kombiji). Hiše so najpogostejše v dveh tretjinah držav EU. Irska (90 %) je zabeležila najvišji delež prebivalstva, ki živi v hiši, sledili sta ji Nizozemska in Belgija (obe po 77 %) ter Hrvaška (76 %). Najvišji deleži stanovanj so bili zabeleženi v Španiji (65 %), Latviji (64 %) in Malti (63 %).

V mestih je 73 % prebivalstva EU živelo v stanovanju in 27 % v hiši. V mestih in predmestjih je bilo 57 % ljudi, ki so živeli v hiši, in 43 % v stanovanju, medtem ko je na podeželju 83 % prebivalstva živelo v hiši in le 16 % v stanovanju.

Velikost stanovanja

V povprečju 1,7 sobe na osebo …

Velikost stanovanja se lahko meri kot povprečno število sob na osebo: leta 2024 je bilo v EU povprečno 1,7 sobe na osebo. Med državami EU je bilo največje število zabeleženo na Malti (2,2 sobe na osebo), sledile so ji Belgija, Luksemburg in Nizozemska (2,1 sobe). Na drugem koncu lestvice so bile Slovaška in Romunija (obe 1,1 sobe), Poljska in Latvija (obe povprečno 1,2 sobe na osebo).

… in 2,3 osebe na gospodinjstvo v EU

S tem povezan kazalnik je število oseb na gospodinjstvo. Leta 2024 je bilo v EU v povprečju 2,3 ​​osebe na gospodinjstvo. Med državami EU se je to število gibalo od 3,1 osebe na Slovaškem, 2,9 na Poljskem, 2,7 na Hrvaškem in Irskem do 2,0 osebe v Nemčiji, na Danskem in Švedskem ter 1,9 osebe na Finskem in v Litvi.

Kakovost stanovanj

Približno 17 % prebivalstva EU živi v prenatrpanem domu …

Kakovost stanovanj je mogoče meriti na več načinov. Eden od načinov je, ali ljudje živijo v prenatrpanem domu. V EU je leta 2024 v takšnem domu živelo 17 % prebivalstva, delež pa se je zmanjšal z 19 % leta 2010.

Leta 2024 so bile najvišje stopnje prenatrpanosti zabeležene v Romuniji (41 %), Latviji (39 %) in Bolgariji (34 %), najnižje pa na Cipru (2 %), Malti (4 %) in Nizozemski (5 %).

… in 33 % živi v premalo naseljenem domu

Nasprotje prenatrpanega doma je premalo naseljen dom, kar pomeni, da velja za prevelikega za potrebe gospodinjstva, ki v njem živi. Klasični vzrok za premalo naseljenost so starejši posamezniki ali pari, ki ostanejo v svojem domu, potem ko njihovi otroci odrastejo in ga zapustijo. V EU je leta 2024 tretjina prebivalstva (33 %) živela v premalo naseljenem domu, delež pa je od leta 2010 dokaj stabilen.

Leta 2024 so bili najvišji deleži premalo naseljenih domov zabeleženi na Cipru (70 %), Irski (67 %) in Malti (64 %), najnižji pa v Romuniji (7 %), Latviji (10 %) in Grčiji (13 %).

V EU 9 % prebivalstva ne more ustrezno ogrevati doma

Na kakovost življenja ne vpliva le število ljudi, ki živijo v stanovanju, temveč tudi kakovost stanovanja, na primer sposobnost ustreznega ogrevanja doma.

V EU leta 2024 9 % prebivalstva ni imelo možnosti ustrezno ogrevati doma. Najvišji deleži so bili zabeleženi v Bolgariji in Grčiji (v obeh po 19 %), sledili sta Litva in Španija (v obeh po 18 %), najnižje deleže pa so imele Finska, Slovenija in Poljska (vse pod 3 %).

Diskriminacija na področju stanovanj

Skoraj 6 % ljudi v EU se počuti diskriminiranih pri iskanju stanovanja

Leta 2024 je skoraj 6 % ljudi v EU, ki so v zadnjih 5 letih iskali stanovanje, poročalo, da so se vsaj enkrat počutili diskriminirane. Španija in Slovenija (obe 9 %) sta zabeležili najvišji delež, Hrvaška, Madžarska, Italija in Romunija (vse pod 1 %) pa najnižje deleže.

Na ravni EU je bil delež tistih, ki so se počutili diskriminirane, dvakrat višji pri ljudeh, ki jim grozi revščina (10 %), v primerjavi s tistimi, ki jim ni grozila revščina (5 %). Delež tistih, ki jim grozi revščina, je bil višji v vseh državah EU, razen na Malti, v Grčiji, na Hrvaškem in v Litvi. Največje razlike so bile opažene na Cipru (17 % tistih, ki jim grozi revščina, v primerjavi z 2 % tistih, ki jim ni grozila revščina), v Belgiji (17 % v primerjavi s 6 %) in na Češkem (11 % v primerjavi z 2 %).

Vpliv stanovanj na okolje

Emisije toplogrednih plinov gospodinjstev za ogrevanje in hlajenje: od 29 kg na prebivalca na Švedskem do 1 257 kg v Luksemburgu

Del emisij toplogrednih plinov izvira iz gospodinjstev pri kurjenju fosilnih goriv za ogrevanje domov, pripravo tople vode, kuhanje in klimatizacijo. To je leta 2023 v EU predstavljalo 607 kg na prebivalca, kar je manj kot 921 kg leta 2010. Med državami EU je imel leta 2023 najvišjo vrednost Luksemburg (1 257 kg na prebivalca), sledili sta mu Belgija (1 104) in Irska (1 007). Najnižje vrednosti so imele Švedska (29), Malta (77) in Finska (117).

Stroški stanovanj

Ta razdelek vsebuje podatke o razvoju cen stanovanj in najemnin od leta 2010 ter vključuje informacije o stroških stanovanj in gradbenih del v državah EU v primerjavi s povprečjem EU. Obravnava tudi, kako dostopna so stanovanja v mestih in na podeželju.

Razvoj cen stanovanj in najemnin

Cene stanovanj v EU so se med letoma 2010 in 2024 zvišale za 53 %

Če pogledamo trend cen stanovanj v EU med letoma 2010 in 2024, je bil od leta 2013 do 2022 opažen trend naraščanja z znatnim letnim zvišanjem za 8 % v letih 2021 in 2022. Leta 2023 so se cene nekoliko znižale za 0,3 %, leta 2024 pa so se zvišale za 3 %. Skupno se je med letoma 2010 in 2024 zvišalo za 53 %. Zvišanja so bila zabeležena v vseh državah EU, razen v Italiji in na Cipru. Največja povišanja so bila opažena na Madžarskem (+231 %), v Estoniji (+228 %) in Litvi (+179 %).

Najemnine so se zvišale za 25 %

Med letoma 2010 in 2024 so se najemnine v EU stalno zvišale – skupno za 25 % v celotnem obdobju. Zvišanje je bilo zabeleženo v vseh državah EU, razen v Grčiji (-16 %). Največja povišanja so bila zabeležena v Estoniji (+208 %), Litvi (+177 %), na Irskem (+108 %) in Madžarskem (+107 %).

Inflacija: cene so se zvišale za 39 %

Med letoma 2010 in 2024 je inflacija v EU znašala 39 %. V tem obdobju je bila inflacija zabeležena v vseh državah EU. Najvišje vrednosti so bile zabeležene na Madžarskem (86 %), v Estoniji (76 %) in Romuniji (71 %). Na drugem koncu razpona so bile Grčija (20 %), Ciper (23 %) in Irska (24 %).

Stroški stanovanj med 49 % pod in 86 % nad povprečjem EU

Stroški stanovanj (vključno z vodo, elektriko, plinom in drugimi gorivi) se v primerjavi s povprečjem EU med državami EU bistveno razlikujejo. Najvišje stroške stanovanj v letu 2024 v primerjavi s povprečjem EU so imeli na Irskem (87 % nad povprečjem EU), Danskem (86 % nad) in v Luksemburgu (78 % nad). Najnižje pa so zabeležili v Bolgariji (38 % pod povprečjem EU), na Hrvaškem (44 % pod) in Poljskem (49 % pod).

Če pogledamo razvoj med letoma 2010 in 2024, so se cene stanovanj v primerjavi s povprečjem EU zvišale v 17 državah EU in znižale v 10. Največje povečanje je bilo opaženo na Irskem (s 17 % nad na 87 % nad povprečjem EU), največje znižanje pa v Grčiji (z 8 % pod na 29 % pod povprečjem EU).

Cene gradbenih proizvajalcev so se med letoma 2010 in 2024 zvišale za 56 %

Leta 2024 je indeks cen gradbenih proizvajalcev v EU oziroma stroški gradnje novih stanovanjskih stavb za gradnjo znašal 122,7, kar predstavlja 22,7-odstotno povečanje v primerjavi z izhodiščnim letom 2021.

Med letoma 2010 in 2024 so se cene gradbenih proizvajalcev v EU zvišale za 56 %, pri čemer so se zvišale v vseh državah EU. Največje zvišanje je bilo zabeleženo na Madžarskem (172 %), v Bolgariji (145 %) in Romuniji (137 %), najmanjše pa v Grčiji (6 %), Italiji (23 %) in na Cipru (25 %).

Ali so stanovanja cenovno dostopna?

Preobremenjenost s stroški stanovanj je najvišja v mestih

Z naraščajočimi cenami stanovanj in najemninami so lahko stroški stanovanj breme. To je mogoče meriti s stopnjo preobremenjenosti s stroški stanovanj, ki kaže delež prebivalstva, ki živi v gospodinjstvu, kjer skupni stroški stanovanj predstavljajo več kot 40 % razpoložljivega dohodka.

V EU je leta 2024 skoraj 10 % prebivalstva v mestih živelo v takšnem gospodinjstvu, medtem ko je bila ustrezna stopnja za podeželska območja 6 %. Najvišje stopnje preobremenjenosti s stroški stanovanj v mestih so bile opažene v Grčiji (29 %) in na Danskem (23 %), najnižje pa na Cipru in Hrvaškem (v obeh primerih 3 %). Na podeželskih območjih so bile najvišje v Grčiji (28 %) in Nemčiji (11 %), najnižje pa na Cipru (1 %).

Preobremenjenost s stanovanjskimi stroški je bila v mestih višja kot na podeželju v 23 državah EU in nižja v 4. Skrajnosti v tej razliki sta bili Danska (14 odstotnih točk, s 23 % v mestih in 9 % na podeželju) in Litva (-4 odstotne točke, s 4 % in 8 %).

19 % razpoložljivega dohodka namenjenega stanovanjem

Drug način za ugotavljanje cenovne dostopnosti stanovanj je delež stanovanjskih stroškov v skupnem razpoložljivem dohodku. Gospodinjstva v EU so leta 2024 v povprečju porabila 19 % svojega razpoložljivega dohodka za stanovanja. To se je med državami EU razlikovalo, pri čemer so bili najvišji deleži v Grčiji (36 %), Danski (26 %), Švedski in Nemčiji (obe po 25 %), najnižji pa na Cipru (11 %).

Če pogledamo tiste z razpoložljivim dohodkom pod 60 % nacionalnega medianega dohodka – ljudi, ki bi jih lahko šteli za ljudi, ki jim grozi revščina, je bil delež stanovanj v razpoložljivem dohodku v EU v povprečju 37 %. Po drugi strani pa je za tiste z razpoložljivim dohodkom nad 60 % medianega dohodka ta delež znašal 16 %.

9 % ljudi v EU živi v gospodinjstvih z zaostanki pri plačilu hipoteke, najemnine ali komunalnih storitev

Zaostanki pri plačilu hipoteke, najemnine ali komunalnih storitev so še en znak, da so stroški stanovanj lahko previsoki.

Leta 2024 je 9 % ljudi v EU živelo v gospodinjstvih z zaostanki pri plačilu hipoteke, najemnine ali komunalnih storitev. Med državami EU je imela najvišji delež Grčija (43 %), sledili sta ji Bolgarija (19 %) in Romunija (15 %). Najnižji deleži so bili na Češkem (3 %), sledili pa sta Nizozemska in Poljska (obe 4 %).

Čeprav so se cene stanovanj v obdobju od leta 2010 do 2024 zvišale, se je delež ljudi, ki živijo v gospodinjstvih z zaostanki pri plačilu hipoteke, najemnine ali komunalnih računov, v EU zmanjšal z 12 % leta 2010 na 9 % leta 2024. Delež se je zmanjšal v 20 državah EU in povečal v 7. Največje zmanjšanje je bilo opaženo na Hrvaškem (s 30 % leta 2010 na 9 % leta 2024), največje povečanje pa v Grčiji (s 31 % na 43 %).

Gradbeništvo

Ta razdelek se osredotoča na gradbeni sektor in prikazuje razvoj od leta 2010. Prikazuje tudi najbolj pozidana območja v Evropi.

Gradbeni sektor

Gradbeni sektor EU stabilen pri 5,5 % bruto dodane vrednosti

Eden od načinov merjenja velikosti gradbenega sektorja je z bruto dodano vrednostjo (BDV), ki jo ustvari ta gospodarska dejavnost, kot delež celotne BDV.

Leta 2024 je gradbeni sektor predstavljal 5,5 % BDV za celotno EU. Romunija je z 8,8 % zabeležila največji delež, sledili sta Slovaška z 8,6 % in Hrvaška s 7,7 %. Manjši deleži so bili zabeleženi v Grčiji (2,2 %), na Irskem (2,7 %) in na Malti (3,8 %).

Med letoma 2010 in 2024 se je delež zmanjšal v 13 državah EU, povečal v 12 in ostal stabilen v Belgiji in Avstriji. Največje povečanje je bilo na Hrvaškem, s 5,4 % na 7,7 %, največje zmanjšanje pa v Španiji, z 9,1 % na 5,7 %.

Île-de-France vodi po številu zaposlenih v gradbeništvu

Drug način pogleda na velikost gradbenega sektorja je analiza števila podjetij (lokalnih enot) in števila zaposlenih v njih med regijami (po regijah NUTS 2).

Leta 2023 je imela Lombardija v Italiji največje število podjetij s 111.000 podjetji v gradbeništvu in 304.000 zaposlenimi. Sledila ji je Île-de-France, regija glavnega mesta Francije, s 107.000 podjetji in najvišjo stopnjo zaposlenosti v tem sektorju, 374.000. Na tretjem mestu je bila Zuid-Holland na Nizozemskem z 84.000 podjetji in 131.000 zaposlenimi. Sledili sta Rhône-Alpes in Provansa-Alpes-Azurna obala v Franciji, tesno pa ji je sledila Katalonija v Španiji.

Naložbe v stanovanja v EU: 5,3 % BDP leta 2024

V EU je bilo leta 2024 v stanovanja vloženih 5,3 % BDP. Ta delež se je med državami EU razlikoval, od 8,0 % na Cipru, 6,8 % v Italiji, 6,2 % v Nemčiji do 2,2 % na Poljskem, 2,5 % v Latviji in 2,6 % v Grčiji.

Pozidane površine

1,5 milijona stanovanj, izdanih gradbenih dovoljenj v letu 2024

Leta 2024 je bilo v EU izdanih 1,5 milijona stanovanj, izdanih gradbenih dovoljenj. Poljska jih je izdala največ, 287.000, tesno ji je sledila Francija z 284.000. Na drugem koncu lestvice je bil Luksemburg s 3.900.

Če pogledamo gradbena dovoljenja EU za stanovanja med letoma 2010 in 2024, se njihovo število od leta 2014 vsako leto povečuje, razen 5-odstotnega upada leta 2020. Leta 2021 se je povečalo za 16 % in doseglo vrhunec skoraj 2 milijona. Nato se je leta 2022 zmanjšalo na 1,9 milijona, v letih 2023 in 2024 pa še na 1,5 milijona.

Na splošno se je med letoma 2010 in 2024 število gradbenih dovoljenj za stanovanja v EU povečalo za 5 %. Med državami EU se je število povečalo v 18 državah EU in zmanjšalo v 9. Največje povečanje je bilo v Bolgariji (+211 %), sledile so Malta (+98 %), Španija (+96 %). Zmanjšanje so opazili v Italiji (-50 %), na Finskem (-49 %) in v Franciji (-36 %).

Skoraj 3 % zemljišč v EU se uporablja za stanovanjske namene

Ali je velik del EU sestavljen iz stanovanjskih območij? Leta 2022 se je 74 % zemljišč v EU uporabljalo za kmetijstvo in gozdarstvo, medtem ko se je le 3 % uporabljalo za stanovanjske objekte (vključno z vrtovi).

Tri regije v EU z največjimi deleži zemljišč, uporabljenih za stanovanjska območja, so bile leta 2022 nemški mestni regiji Bremen (34 %) in Hamburg (33 %), sledila pa jim je belgijska regija glavnega mesta Bruselj (32 %). Nasprotno pa je najnižji delež zabeležila Aragonija v Španiji (0,3 %), sledili pa sta Övre Norrland na Švedskem in Comunidad Floral de Navarra v Španiji (obe 0,4 %).

Vir: https://ec.europa.eu/eurostat/web/interactive-publications/housing-2025